Arhetip

*Arhetip* je neke vrste psihološki gen, podedovan del naše duše, ki povezuje telo in dušo. Energetsko so zelo močni in se jim je težko upreti. Gre za nevidno vozlišče, ki ne pripada psihološkemu, temveč psihoidnemu območju zavesti, ki meji na metafizične razsežnosti našega bivanja. Arhetip ima pozitivno in negativno stran, zato dobimo nadzor nad njim z aktiviranjem in poudarjanjem pozitivne strani. Arhetipi so bili in še vedno so, žive psihične sile, ki jih je treba jemati resno, in na neki čuden način njihov učinek nikoli ne zaostane.


Arhetipi, ki eksistirajo pred zavestjo in so ji pogoj, se pojavljajo v vlogi, ki jo igrajo v resničnosti, namreč kot apriorne strukturne oblike instiktivnih temeljev zavesti. Arhetipi utemeljujejo le kolektivni delež pojmovane narave in imajo zaradi tega posebno energijo, ki dovoljuje ali tudi izsiljuje določene vedenjske načine ali impulze, to je, v določenih okoliščinah imajo posesivno ali obsesivno moč (numinoznost).


Arhetip je nenaučeno nagnjenje k doživljanju stvari na določen način. Arhetipi niso biološkega izvora, kot npr. nagoni, ampak so bolj duhovne potrebe. Najpomembnejši arhetip njegove teorije je sebstvo (self), ki ponazarja dokončno enotnost osebnosti in združitev vseh nasprotij (razsvetljenje).


Jung je opisoval nekatere arhetipske dogodke, kot so rojstvo, smrt, separacija od staršev, iniciacija, poroka, unija nasprotij. Arhetipske figure pa so velika mama, oče, otrok, hudič, bog, modrec, modra starka, trikster in heroj. Arhetipski motivi pa so apokalipsa, potop, stvaritev. Čeprav je število arhetipov neomejeno, jih je nekaj še posebej pomembni, kot na primer senca, modrec, otrok, mama in njeno nasprotje deklica, anima v moškem in animus v ženski. Self ali sebstvo pa imenuje celoten spekter psihičnih pojavov v človeku. Predstavlja unijo osebnosti kot celote.

 

Senca je predstavnica osebnega nezavednega in običajno uteleša kompenzatorne vrednote tistim v zavestni osebnosti. Vendar pa senca pogosto predstavlja človekovo temno stran, tiste aspekte posameznika, ki obstajajo, a jih ne zaznava ali se z njimi ne identificira. Arhetip anime se pojavlja v moških v njegovih prvotnih predstavah ženske. Predstavlja biološka pričakovanja moškega o ženski, ampak je tudi simbol ženskih možnosti, njegovih kontraseksualnih teženj. Arhetip animusa je analogna predstava moškega, ki se pojavi v ženski.