Nagrajevanje otrok

Če želimo svojega otroka motivirati za določeno želeno vedenje je dobro, da uvedemo nek način nagrajevanja. Nagrajujemo nekaj, kar je otroku težko, da se vzpostavi rutina in da mu to ne predstavlja več težave. Lahko si izmislimo nalepke, ki jih lepi za želeno vedenje, lahko mu ponudimo neke trenutne nagrade ali pa sistematično zbiramo nalepke za neko večje doživetje ali nagrado. Seveda obstaja nevarnost, da otrok potem za vsako stvar zahteva nagrado, a te nagrade ni nujno, da so povezane z denarjem. Sploh pri manjših otrocih, 3-5 let ni potrebno, da gre za denar, lahko mu dovolimo nekaj več kot je navajen običajno. Lahko ga peljemo na obisk k prijatelju, lahko gremo v živalski vrt ali v park sredi mesta, na igrala, lahko gremo na izlet s kolesom, z njim igramo košarko, pečemo piškote, lahko se igra v peskovniku ali sam odloči, kaj bi rad jedel za sladico ipd. Pomembno je, da otrok ve, da si je nagrado zaslužil.

 

Kako to izvedemo? Izdelamo načrt nagrajevanja. Najprej pohvalimo nekaj, kar naš otrok že obvlada, potem pa vedenje, ki ga želimo spodbujati, jasno in podrobno opišemo otroku. Najbolje je, da to vedenje razdelimo na manjše dele, ki sestavljajo želeno primerno vedenje in potem stopnjujemo težavnost, ko opazimo, da otrok želeno vedenje osvoji. Prosimo, da otrok navodilo ponovi, ali pokaže, če je razumel, kaj navodilo pomeni. Težavnost naloge naj bo primerna sposobnosti in starosti otroka, za začetek eno ali dve vedenji. Otroku vnaprej povejmo, da pričakujemo, da mu bo uspelo. Poskušajmo se osredotočiti na pozitivna vedenja. Otrok naj sodeluje pri izbiri nagrad, vendar med izbirami naj ne bodo nagrade, ki so drage. Kot rečeno, so lahko nagrade tudi nematerialne, na primer obisk bazena. Mlajšim otrokom 3-5 let bo nagrada že sama nalepka, ki jo bo lahko nalepil vsakič, ko se bo ustrezno vedel. Starejši otroci pa lahko nalepke zbirajo za nek namen, ki potem prinese neko nagrado.

 

Pri spremljanju zaželenega vedenja in nagrajevanju moramo biti dosledni. Takoj, ko dosežemo želeno vedenje, ga pohvalimo in nagradimo. Ko govorimo o nagradah, govorimo jasno in opisujemo konkretno. Nagrade naj bodo raznolike. Postopoma na področjih, ki jih naš otrok že obvlada, zamenjajmo nagrade s pohvalami. Nikoli pa ne mešajmo nagrad s kaznovanjem. To pomeni, če je otrok določeno želeno vedenje izvedel in bi za to moral prejeti nagrado, npr. nalepko, potem ne moremo te nalepke odvzeti, če je nekaj drugega naredil narobe. Če pa otrok naredi kaj narobe, je prav, da mu povemo, kaj je naredil narobe, ampak tudi dodamo, kako pa je prav. Program nagrajevanja mora biti izvedljiv tudi za starše, sicer je učinek na koncu vprašljiv.

 

Med vedenja, ki jih lahko nagradimo z zvezdicami ali nalepkami, spadajo naslednja vedenja: če se otrok sam obleče, še preden zazvoni ura, če pridno in lepo je z žlico, če je ponoči suh, če zjutraj pospravi posteljo, če določen omejen čas ne nagaja bratcu ali sestrici, če zvečer uboga in gre spat, ko mu rečemo, če upošteva navodila staršev, če deli igračke ali kaj drugega s sorojenci ali vrstniki ali prijatelji, naredi domačo nalogo, tiho prebira knjigo, pravilno prečka cesto, televizijo gleda samo toliko časa, kot smo dogovorjeni, pomaga pripraviti mizo, ostane miren v situaciji, ki bi ga lahko vznemirila, razjezila, umazano perilo odloži v koš za perilo, se pogovarja prijazno, pravilno uporabi stranišče, umije roke in zapre stranišče, si pred jedjo umije roke, si umije zobe, se drži nakupovalnega vozička, potrebe opiše z besedami, celo noč prespi v svoji postelji ali ko se zjutraj zbudi, tiho zapusti sobo in pusti bratce in sestrice še spati….

 

Ker pohval pogosto nismo vajeni, lahko za vajo najprej pohvalimo partnerja in potem sebe ter izdelamo seznam nematerialnih nagrad ali vzpodbud, ki nam veliko pomenijo. Kadar starša nista usklajena pri vzgoji ali imata drugačne težave v odnosu, je uravnavanje otrokovega vedenja težje. Zato je dobro ob vajah za spodbudo otrok pri želenem vedenju, krepiti tudi odnos med partnerjema. Tako lahko na list papirja vsak od partnerjev napiše določeno število pozornosti, ki jih partner lahko stori zanj. Te pozornosti naj bodo pozitivne, konkretne, majhne in nikoli v zvezi s spori. Potem vsak dan izberite eno stvar iz partnerjevega seznama in jo izvedite. Tako boste bolje spoznali, kaj si partner želi, kako mu lahko ustrežete, ali ga/jo razveselite ter kako se trudi vaš partner in na kakšen način je pozoren. S tem bo tudi vaš trud verjetneje prepoznan.