Kako se soočati z depresijo

Kot je bilo že rečeno v prejšnjih člankih na to temo, so razlogi za nastanek depresije številni. Gre predvsem za neke vrste simptom napačne smeri ali nujen korak v napake, da si posledično izborimo prostor in predvsem priložnost za realno psihološko rast. Psihična energija se je v tem primeru prenesla na nezavedno, zato je ostalo manj energije našemu zavednemu egu. Posledično je za depresijo značilna ravno pasivnost, utrujenost, pomanjkanje energije ipd.

 

To energijo lahko poskušamo poiskati z analizo tega nezavednega, kaj se tam dogaja, kaj je tisto, kar nam krade energijo in s počasnim ozaveščanjem svojih notranjih konfliktov (o kompleksih več v enem izmed naslednjih člankov), delčke te energije vračamo nazaj v zavedno in jo integriramo v neko celoto. S tem bi se nam lahko povrnila vitalnost, volja do življenja, aktivnost...

V depresiji izgubimo upanje, smisel in občutek imamo, da smo ujeti v nekem položaju in ne  moremo ne naprej, ne nazaj, težko pa si predstavljamo, da bo kdaj bolje. Z delom na sebi lahko ugotovimo, kakšne vrste oklep nosimo, kaj nam ta star oklep preprečuje, da bi čutili in mogoče razmislimo, da oklep enostavno zamenjamo, če nas omejuje, če nas ne ščiti več ali nam preprečuje, da bi zaživeli bolj polno, ali enostavno drugače.

 

Po drugi strani je depresija pogosto posledica potlačene agresije. Na primer poslovno uspešen prodajalec je jezen na svojega nadrejenega, a svoje agresije ne more izraziti, se njegova jeza potlači in nekje tudi kopiči. V nekem trenutku popolnoma odpove in zapade v depresijo. Podobno mlada mamica, preobremenjena od vseh domačih opravil, pričakovanj v službi in istočasno potreb otrok po mami, je jezna, včasih sama nase zaradi nemoči, včasih na svojega partnerja, ki ji ne pomaga dovolj ali na svojega nadrejenega, ki od nje pričakuje nemogoče rezultate ali včasih celo na svoje otroke, da ji ne pustijo »dihati«. Podobno včasih čuti, da bi se razpočila od jeze, a svoje agresije ne more prav izraziti, ker se od nje preveč pričakuje… Tudi ona naenkrat ne zmore več volje za vse zadolžitve, otopela sedi in v svoji depresiji ne zmore več niti koraka. Podobno alkoholik svojo agresijo, ki je ne more ustrezno sprostiti, potlači v depresijo in svojo nemoč utaplja v alkoholu.

 

Tako kot smo že pisali v Jungovski analitični psihologiji, ko se pojavi simptom depresije, ne tečemo takoj v lekarno in ga poskušamo pozdraviti. Če izhajamo iz primera agresije, je depresija ravno njegovo nasprotje. Jung je trdil, da smo ljudje vedno enako dobri kot slabi, pozitivni in negativni in da gre tu za menjavanje teh nasprotij in da je cilj naše duše uravnoteženost po teh viharjih. Zato bi v zgornjem primeru depresije mogoče poskusili sprejeti tudi svoj nasprotni pol, svojo agresijo in v ostalih primerih predvsem svoje ne tako pozitivne ali nesprejemljive plati, kot so nemoč, žalost, obup, vdanost, nezmožnost, sovraštvo in jih mogoče naučili sprostiti ali izraziti na nek drug način ali sprejeli depresijo kot del našega življenja, ko potrebujemo svoj umik in ko nekaj v nas potrebuje našo pozornost, kar je nenazadnje lahko tudi kot pravijo Francozi »reculer pour mieux sauter« povratek nazaj za boljši zalet naprej.

 

Z depresijo se ljudje soočamo na različne načine. Vsak posameznik nosi v sebi nekaj svojega, nekaj posebnega, zato ne moremo posplošeno govoriti o dveh možnih rešitvah za vse, lahko pa mogoče razmislimo o naslednjih dveh načinih, mogoče bi razmislek o enem izmed njiju lahko nakazal našo smer raziskovanja. Jung v nekem primeru pacientki svetuje dve alternativi, glede na usmerjenost naše energije. Prvo bi lahko opisali kot premik navzven v smislu neke drugim koristne aktivnosti ali izkušnje lepote. Če si pogledamo arhitekta, ki je dneve in dneve osredotočen na svoje načrte in zaradi pomanjkanja idej zapade v depresijo, bi mu mogoče pomagalo, če svojo življenjsko energijo usmeri izven sebe. Na primer pomaga prijazni ženici, ki je ostala sama v domu za ostarele ali se vključi v lokalno humanitarno društvo. Ali poišče lepoto zunaj, v naravi, obišče zatočišče malih živali, posadi rože ali se enostavno sprehodi po gozdu in nabira gobe. Tako lahko ponovno poiščemo veselje in smisel zunaj nas in to nas povleče naprej.

 

Drug način soočanja z depresijo pa bi lahko opisali kot premik navznoter. Po tej poti se ne učimo odpravljanja depresije, pač pa se učimo sporočil, ki nam jih naša depresija prinaša. Namreč njen pomen ima zdravilni učinek že tudi v času, ko smo v depresiji ali ko se prebijamo skoznjo. Bistveno je, da se prehitro ne vdamo in ponovno poskušamo priti ven, ko smo si za svoj počitek, premislek ali korak nazaj vzeli dovolj časa.