Skriti nameni depresije nas usmerjajo v kvalitetnejše življenje

Pomen depresije

Med najbolj pogostimi boleznimi, ki pestijo sodobnega človeka danes, je depresija. Še posebej tesnobno obdobje za te vrste težave prihaja zdaj, z jesenskimi dnevi, ko je dan vse krajši in pa obdobje približevanja koncu leta, ko smo ljudje vajeni vseh vrst analiz na različnih področjih svojega življenja. Prvo-novembrski prazniki nas spominjajo na ljudi, ki jih ni več med nami, še posebno težko nam je, če si za žalovanje nismo vzeli časa in se temu procesu nismo ustrezno posvetili. Kasneje pa nas že v potrošništvo usmerjeni oglasi opominjajo na praznike ob koncu leta, ko naj bi bili srečni v družinah ali družbah, kjer se počutimo sprejeti. Če iz kateregakoli razloga ne moremo doživljati praznikov na tak način, nam je hudo, počutimo se odrinjeni na rob, izločeni.

 

Kako vemo, da smo v depresiji?

Za depresijo pa ni nujno, da je povod obdobje v letu ali letni čas. Če se človek pogosto počuti potrtega, brezvoljnega ali slabe volje, izgubi ali spremeni željo ali interes za večino vsakodnevnih aktivnosti, potem lahko pomislimo, da gre za depresijo. Včasih se to pozna v spremembi telesne teže, spremeni se apetit. Lahko človeka pesti nespečnost ali je čez dan pogosto preveč zaspan, da se le s težavo loteva svojih zadolžitev. Včasih imamo težave s spominom ali koncentracijo. Občutje konstantne utrujenosti ali občutek, da smo izgubili vso svojo energijo, je prav tako značilen za obdobja depresije. Tudi če se počutimo brez lastne vrednosti ali nevredni določenih odnosov, dobrin ali občutij ali pa se počutimo krive, smo lahko zapadli v depresijo. Podobno lahko tudi premlevanje o smrti ali samomoru pomeni, da smo v globoki depresiji.

 

Kako pristopati k depresiji?

Posamezne psihološko-psihiatrične usmeritve se različno lotevajo depresivnih stanj. Nekateri na depresijo gledajo kot težave v nevrokemični zgradbi (ortodoksna psihiatrija) ali v razmišljanju (kognitivno vedenjski pristop) in posledično je njihov cilj odstraniti simptome, z zdravili ali tehnikami kognitivne preusmeritve.

 

Jungovski pristop k depresiji

Jungovski pristop k depresijiJungovski pristop k depresiji se bistveno razlikuje od navedenih pristopov. Jungovski analitiki v osnovi nismo proti zdravilom, ampak vidimo depresijo kot neko sporočilo, ki ima svojo vlogo in namen. To pomeni, da bo jungovski analitik sicer pomagal olajšati simptome depresije, ampak še pomembneje se bo najprej usmeril na vprašanje, zakaj določena oseba trpi za depresijo. Zdravila lahko zmanjšajo simptome depresije in predvsem na začetku bolezni človeka pomirijo, da se stabilizira in nekako postavi na noge ter v najboljšem primeru normalizirajo njegovo bolezensko stanje do te mere, da se lahko odloči, kako se bo lotil svojih težav. Vendar pa ne morejo nasloviti problema, zakaj je do depresije sploh prišlo. Namreč, če bo klient po prenehanju jemanja zdravil svoje življenje nadaljeval v enakem okolju na podoben način, bo težko spremenil svoje razmišljanje in posledično se bodo prej ali slej moteči bolezenski simptomi vrnili.

 

Poglavitno vprašanje za jungovskega analitika je, zakaj prihaja do depresije in kaj bi depresija poskušala spremeniti v življenju posameznika. Na primer nek veseljak, ki večino svojih prostočasnih aktivnosti preživi v družbi, jo drži pokonci in zabava vse naokrog, zapade v depresijo in se posledično umakne v osamo, ne želi si več družbe, ne želi zabavljaštva, pač pa premleva smisel svojega življenja, se sprašuje o svoji vlogi v dani družbi in se notranje umirja. Nek drug poslovnež, večino časa preživi na poti, ob telefonih, sestankih in drugih obveznosti od ranega jutra do poznega večera, naenkrat začne pozabljati dogovore, se začne spraševati o smislu svojih poti, odpoveduje sestanke, na telefonu ni več dosegljiv, praznega pogleda ure in ure sedi za mizo in bolšči v prazno. Sprašuje se, kdo je, kam gre in zakaj si ničesar več ne želi.

 

Z jungovskega vidika je torej skrit namen in vloga depresije v tem da nas prisili, da se ustavimo, umaknemo v svoje globine in razmislimo, kdo smo, kako živimo in kam gremo. Včasih nas depresija sili v vzvratno smer, proti našemu dnu, ker smo v sodobnem svetu odrezani od človeškega in predvsem instinktivnega dela nas samih. Kajti sodobna tehnologija nas oddaljuje od modrosti našega notranjega sveta. Če se vrnemo k preprostim stvarem, v sebi ponovno prebudimo te instinkte in lažje slišimo svojo intuicijo, bomo bolj usklajeni s svojim bistvom in svojim življenjskim poslanstvom, manj bomo odtujeni.

 

Individualna pot nazaj k sebi 

Pogosto se zgodi, ko si lahko odgovorimo na ta globlja vprašanja in posledično spremenimo smisel svojega življenja, depresija izgine. Zato je ključno, da se sprašujemo, kaj nam posamezni simptomi predlagajo, da moramo v življenju spremeniti. Če bi z zdravili simptome enostavno le odplavili ali se zadovoljili z instant kratkoročnimi rešitvami, da nas le-ti ne motijo več, bi se sčasoma navadili na moteče znake bolezni, dokler se naša duša in telo ne bi povsem uprla na kakšen drugačen, še usodnejši način.

 

Čeprav so simptomi depresije podobni, pa se je v njihovi individualnosti potrebno poglobiti v vsakega posameznika posebej. Jezik podzavestnih sporočil je raznovrsten, vendar slikovit in prikrojen vsakemu posamezniku glede na njegovo sposobnost razumevanja in dojemanja sveta okoli sebe in v svoji notranjosti. Če smo dovolj vztrajni, se do teh sporočil lahko dokopljemo sami ali s pomočjo psihoterapevta. Ključno je le, da jim sledimo.