Kompleks

*Kompleks* pomeni osebne nezavedne vzorce čustev, spominov, zaznav ali želja, ki so organizirani okrog skupne teme. Po Jungovi teoriji osebnosti so kompleksi sestavni deli psihe in vir vseh človeških čustev. Kompleksi naj bi delovali avtonomno in posegajo z namerno voljo, motijo spomin in zavestno delovanje. Gre za odcepljen del ega, ki deluje s svojo dinamiko in za katerega je značilen enak čustven ton. To je zelo občutljiva, toda manipulativna sila v nezavednem. V terapiji analizantu naročimo, naj preprosto opazuje kompleks, kako se dviga iz globine, izrine ego in prevzame popoln nadzor nad osebnostjo. Sestavljen je iz jedra, ki je zelo nabit z emocijo in osebnim pomenom. Po navadi je obdan ali povezan z mnogimi asociacijami istega čustvenega tona in podob, ki se nanašajo na človekovo osebno preteklost. To elementarno jedro sprožijo k delovanju posebni zunanji ali notranji sprožilci. Ko se kompleks prebudi in začne delovati, obvladuje vso osebnost.


Jung je z opazovanjem ugotovil, da bi se brez kompleksov v nezavednem psihična dejavnost ustavila. Kompleksi ustvarjajo psihično življenje z napetostjo, ki jo povzročajo med seboj in drugimi vidiki človekove psihe. Po njegovem mnenju so kompleksi kraljevska pot k nezavednemu. Najučinkovitejše zdravilo je aktivna empatija do vseh občutljivih točk v psihi. Z ranami se moramo pogovarjati, kot bi bile resnične osebe – domišljija, da vidimo kompleks kot osebo.


Praktično pravilo globinske psihologije pravi, da vse tisto, kar je v našem nezavednem (egu nepoznano), najprej v projicirani obliki doživljamo zunaj sebe. Kompleksa ne vidimo v sebi – vidimo ga projiciranega v drugih ljudeh. Ko pa ga končno vidimo v sebi, lahko začnemo vsaj delati, saj lahko spremenimo le sebe, drugih pravzaprav ne moremo.


Obstajajo številni kompleksi, ampak bistvo vsakega kompleksa je arhetip. Dva izmed glavnih kompleksov, o katerih je pisal Jung sta animus (vozlišče nezavednih prepričanj in občutij v moški psihi, vezane na nasprotni spol) in anima (njemu ustrezno nasproten kompleks v ženski psihi). Drugi pomembnejši kompleksi vključujejo mamo, očeta, heroja in tudi brata in sestro. Jung je verjel, da je popolnoma normalno imeti komplekse, ker ima vsak od nas neke čustvene izkušnje, ki vplivajo na psiho. Čeprav so normalni, lahko negativni kompleksi povzročajo bolečino in trpljenje v nas.