Nervoza

Nevroza in nesreča sta po Jungovem naziranju zlati priložnosti, da se prebijemo k višji, bolj osmišljeni zavesti. Videti je, kot da je trpljenje namenjeno temu, da nas požene naprej k novim stanjem obstoja. Osebno trpljenje je predpogoj za posameznikovo rast. Če nekaj prerastemo, se to pokaže v nadaljnji izkušnji kot dvig ravni zavesti. Le kadar se skušamo za vsako ceno izogniti trpljenju, izgubimo prožnost in ravnovesje ter smo žrtev kompleksov in nevroz.


»Pogosto sem videl, da ljudje postanejo nevrotični, če se zadovoljijo z nezadostnimi ali napačnimi odgovori na življenjska vprašanja. Prizadevajo si za položaj, poroko, sloves, zunanji uspeh in denar in ostajajo nesrečni in nevrotični, čeravno tudi dosežejo, kar so iskali. Taki ljudje povečini obtičijo v preveliki duhovni ozkosti. Njihovo življenje nima nikakršne zadovoljive vsebine, nobenega smisla. Če se lahko razvijejo v širšo osebnost, večinoma izgine tudi nevroza. Zato se mi je zdela misel na razvoj že od začetka najbolj pomembna.«


»Nevrotičen postane vsakdo, ki hkrati poskuša delati oboje – slediti svojemu individualnemu cilju in se prilagoditi kolektivu.«